Obožujem branje blogov, ki izpostavljajo tako problematiko, kot tudi uspešnost slovenskega športa. Ni jih veliko, sploh pa ne, ko je govora o slovenskem tenisu. Kar nekaj časa že redno objavlja svoja razmišljanja moj trenerski kolega Robi Cokan.
Najbolj aktiven ta čas pa je blog dr. Aleša Filipčiča, ki konstruktivno kritizira aktualno stanje tenisa v Sloveniji in delovanje zveze oz. posameznikov znotraj nje. Priznam, da se v veliki večini strinjam z njegovimi razmišljanji.
No, v zadnjem blogu, ki ga je objavil, sem naletel na odstavek, ki dovoljuje tudi drugačen pogled na trenutno situacijo. In ker sem, hočeš nočeš, tudi sam vpleten v to »zgodbo«, ki se vleče že dobro leto dni, bom tokrat odstavek malo bolj osebno pokomentiral:
»Vsekakor je pa je nesprejemljivo, da kapetana ali kapetanko izbirajo igralci in igralke ter njihovi trenerji. Nesprejemljivo je tudi, da igralci in igralke vnaprej določajo kapetana za katerega bodo in za koga ne bodo igrali. Žal tenis ostaje eden redkih športov pri nas, kjer se dogajajo zavrnitve igranja za državno reprezentanco. Še bolj nesprejemljov pa je, da se se o tem razpravlja na »ulici«, kjer ima vsak svojega primernega kandidata ali kandidatko. Si predstavljate, če bi tako izbirali nogometnega selektorja?«
Torej se nekomu zdi nesprejemljivo, da kapetana/kapetanko izbirajo igralke? Mogoče pa se je treba vprašat drugače. Zakaj/kako je prišlo do tega, da so sploh prišle do te ideje? Mogoče pa z njim niso bile zadovoljne… ne vem… Mogoče pa se je treba vprašati, zakaj so se po uspehu v Sevilli »umaknili« vsi trije strokovni sodelavci (Kavčič, Šantl, Kunaver). Le-ti so bili nadomeščeni s kom? Mogoče pa je bila vprašljiva strokovnost nove ekipe… ne vem… Mogoče pa je bil ignorantski odnos zveze in selektorja v preteklosti nesprejemljiv za kakšno igralko in njeno ekipo?…ne vem… Mogoče pa se nekateri niso strinjali s samooklicanjem oz. postavitvijo vodje športnega programa v funkcijo začasnega selektorja, kar je konflikt interesov, saj vodja športnega progama ne more sam sebe »nadzirati«, kar se je v tem primeru zgodilo… Mogoče pa je le potrebno razmišljati drugače in se zavedati, da imamo ta trenutek v Sloveniji tri igralke, ki so (trenutno) med top 200 in so sposobne na dober dan premagat top 100 igralko in bi lahko skupaj (kot seveda tudi same) ustvarjale še kakšno teniško pravljico… za njimi je velika generacijska luknja, krater ki bo seval še kar nekaj let… mogoče pa si te tri želijo na reprezentančnih akcijah človeka, ki si je njihovo zaupanje že prislužil (konkretno kar Blaž Kavčič, ki je sicer kasneje iz osebnih razlogov od kandidature odstopil)…ne vem… Mogoče pa se je treba vprašati ali ima smisel za športnika/športnico v individualnem športu igranje v ekipnem tekmovanju za vsako ceno? Ponos igranja za državo? Ste mogoče pozabili dejstvo, da teniški igralci na touru ob svojem imenu prav vsakič nosijo tudi zastavo in/ali ime države od koder prihajajo? Torej predstavljajo državo praktično vsak tekmovalni teden v letu. Se vam zdi sprejemljivo, da so dolžne igranja na reprezentančnih akcijah, znotraj natrpanega urnika tekmovanj, kjer lovijo prepotrebne točke za čimboljšo uvrstitev na WTA lestvici, da bi se uvrstile v kvalifikacije ali main draw Grand Slamov, ki edini prinašajo dovolj denarja za PREŽIVETJE ali za zaslužek… Če želiš biti konkurenčen, moraš vlagati v sebe, v svoj razvoj… dobre ekipe, kvalitetna oprema stanejo. Prav tako potovanja na turnirje, zase in za spremljevalce… kdo za to plačuje? Zveza? Niti centa… Država? Niti centa… Novinarji, ki jih potem raztrgajo?… Niti centa… Igralke/igralci to plačujejo sami in zato je povsem razumljivo, da je prioriteta igranje turnirjev.
Mogoče pa je nesmiselno igranje na trdi podlagi indoor, potem ko je igralka/igralec že v polnem tekmovalnem pogonu na turnirjih na pesku… ne vem… Mogoče pa se pozablja, da je to velik stres za telo in da je potrebna vmesna priprava na tako tranzicijo… da je potreben vmesni blok specifičnih treningov za moč, s katero pripravimo igralca na dotično podlago (pesek, hard court, tepih, trava), ker ima vsaka podlaga svoje zakonitosti in če se želiš izogniti nepotrebnim poškodbam, jih je potrebno pač sprejeti… Mogoče pa je bil ravno to razlog za težave dveh teniških igralk na letošnjem tekmovanju BJKC v Litvi… ne vem… Mogoče pa so določene igralke v preteklosti vseeno igrale poškodovane (Zidanšek (Koper-natrgala zadnjo ložo, igrala poškodovana, Sevilla-težave z ramenom, Velenje-težave s kolenom, ki se vlečejo do danes), Erjavec (Velenje-ruptura kvadra, igrala poškodovana)) in si s tem nakopale dolgotrajne težave, namesto, da bi akcijo odpovedale in posanirale poškodbo… ne vem…
Da lahko razumeš »nesprejemljive« odločitve teniških igralk in igralcev, moraš v prvi vrsti začutiti njihov način življenja, njihov vsakdan… seveda so se sami odločili za tako pot, a to ne zmanjšuje dejstva, da so odsotni (igralci in njihovi trenerji) po 30 tednov na leto, preostali čas pa namenjajo pomembnim pripravam, regeneracijam in rehabilitacijam manjših ali večjih poškodb… Evropa, Severna in Južna Amerika, Azija, Avstralija… mogoče pa je potrebno stopiti iz pisarne na Ameriški ulici ali pa iz pisarne na fakulteti za šport in preživeti z igralci nekaj turnirjev zapovrstjo na touru… ne vem... mogoče pa bi potem drugače gledali na njihove odločitve in tudi na njihove uspehe, ki so vsaj po moje pravi čudež, glede na pogoje, v katerih jih »proizvajamo«… ne vem…
Mogoče pa bi vprašali Igo Swiatek, zakaj je zavrnila igranje za reprezentanco leta 2023 (uradno prenatrpan urnik)… mogoče pa je pravi naslov tako opevani Roger Federer, ki ima v svoji karieri kar nekaj zavrnitev igranja (dvomim, da ga katerikoli od selektorjev tisto leto ne bi vpoklical v ekipo)…zakaj so se za zavrnitev igranja na zadnji akciji v Litvi odločile prve štiri igralke Srbije (Danilović, Stojanović, Radivojević, Krunić)…
Mogoče pa ni primerno primerjati teniškega in nogometnega selektorja, pa se bom tukaj osredotočil izključno na vprašanje odgovornosti, saj v primeru poraza nogometne reprezentance selektor nosi bistveno večjo breme kot teniški, kjer gre dejansko za poraz posameznika, ki je igral. In nenazadnje, nogomet je toliko večji od tenisa, nogomet je religija. Kdo pa pozna katerega od teniških selektorjev?
Mogoče pa bo zdaj bolje in bo novi selektor res strokovna oseba, kot jo opisujejo… ne
vem.
Mogoče pa je potreben »pozitvni šok«, da se kaj premakne, kaj pravite?