V svetu športa je že ogromno modrecev. Tistih, ki iz udobja kavča natanko vedo, kako bi moral igralec odigrati ključno točko, kako bi moral trener postaviti taktiko in kako bi moral funkcionar voditi zvezo. Nekateri imajo prav, drugi manj, a vsi imajo nekaj skupnega – ne nosijo neposredne odgovornosti za svoje besede.
Jaz pa sem skozi leta na lastni koži občutil, kako je stati na igrišču, delati s športniki, se soočati s sistemskimi težavami in (pre)pogosto poslušati izgovore tistih, ki bi morali skrbeti za boljšo prihodnost športa. Zato ta blog. Športni Modr(e)c bo mešanica trenerskih izkušenj, kritičnega pogleda na slovenski tenis in šport nasploh ter nekaj (zdravega) sarkazma, ki ga ob trenutnem stanju preprosto ne morem zadržati zase.
Kaj lahko pričakujete?
Nič olepševanja. Če nekaj ne štima, bom to povedal. Če kdo dela dobro, ga bom pohvalil. Pa ne zaradi lepšega, ampak ker je v slovenskem športu že preveč kimanja in premalo argumentirane debate. Pisal bom o svojih trenerskih izkušnjah, o izzivih, s katerimi se srečujejo športniki, in o sistemskih anomalijah, ki jih vsi poznamo, a jih redko kdo upa izpostaviti.
Je to še en blog, ki bo tulil v veter?
Mogoče. Ampak če bo vsaj enega bralca spodbudil k razmišljanju ali, bog ne daj, celo k dejanjem, bo svoj namen že dosegel.
Če si želite prebrati surovo resnico o našem športu, vabljeni, da ostanete. Če raje verjamete v pravljice, je to morda blog, ki ga ne želite spremljati.
Prvi servis je oddan, zdaj pa poglejmo, ali bo vrnjen.